STROKOVNA EKSKURZIJA: SPOZNAVALI SMO PROSECCO

Svetovni fenomen

Sobota, 11. maj, 4.30, odhod iz Mirne Peči, 41 udeležencev. Čaka nas približno 330 km vožnje do osrčja pridelave prosecca v Benečiji, do območja Conegliano Valdobbiadene superiore DOCG (Denominazione di Origine Controllata e Garantita), ki je najvišja raven porekla, zaščite in kakovosti nekega vina po italijanski zakonodaji. Ravninski vinogradi v Furlaniji in Benečiji nas niso pretirano zanimali, zgolj mimobežno iz avtobusa, saj takšne lege niso ravno najbolj kakovostne. Od Conegliana na vzhodu do 35 kilometrov oddaljenega Valdobbiadena na zahodu, kar je bil naš cilj, pa se razteza razgiban gričevnat svet, približno petdeset kilometrov severno od Benetk in sto kilometrov južno od Dolomitov, večinoma tako strm, da brez teras ne gre. Tudi strmin vajeni mirnopeški vinogradniki so se čudili, kdo je tukaj tako nor, da se gre sploh vinogradništvo. Ampak se gredo, že stoletja, opuščenih vinogradopv ni bilo videti, kajti prosecco je v zadnjih desetih, petnajstih letih postal svetovna uspešnica. S 660 milijoni steklenic letno je krepko prehitel slovito, prestižno in drago Šampanjo, ki ostaja pri 300 do 330 milijonih steklenic. V Londonu, kjer se ustvarja svetovna vinska moda, je zdaj prosecco popularnejši od šampanjcev. Kako to? Prosecco je peneče vino, pridelano po tako imenovani charmat ali tankovski metodi, ki se od klasične, tradicionalne ali šampanjske razlikuje po tem, da drugo vrenje ne poteka v steklenici, ampak v velikih jeklenih tankih, rečejo jim avtoklavi. Čas zorenja na odmrlih kvasovkah je krajši, od nekaj mesecev do največ leta dni, vino potem v inertni atmosferi in pod pritiskom filtrirajo ter vstekleničijo in je pivcem na voljo že prvo leto po trgatvi. Praviloma ne sega prek 11,5 % alkohola, zato je lažje, odlikujeta ga všečna sadnost in pitnost, ne potrebuje velikih besed in razlag, ampak zgolj žejna in osvežitve željna usta, ki jih je očitno dovolj po svetu. Osnovno vino z najmanj 85 odstotki zaznamuje sorta glera, preostali delež smejo zapolniti manj znane lokalne sorte, lahko tudi chardonnay ali beli pinot. Glera je masovnica, pet, nekaj manj ali več kilogramov po trti je pravilo, dovoljen pridelek po hektarju na območju DOC (nižja raven zaščite in kakovosti kot DOCG) je 13,5 ton, na območju DOCG 13 ton, na najbolj eminentni in opevani legi Cartizze, ki se razteza na vsega 107 hektarjih, pa je “samo” 12 ton. Takšna količina grozdja po hektarju ali po trti zmore dati osnovnemu vinu, verjeli ali ne, zgolj šest do sedem volumenskih odstotkov alkohola. Vprašali smo v dveh kleteh in v obeh so nam povedali isto. Z dodatkom sladkorja za drugo fermentacijo potem pridejo do tistih enajst ali nekaj več. Odkupne cene grozdja? Do dveh evrov za kilogram iz slabših leg, pet evrov za grozdje iz Cartizz. Torej se splača, zaradi osupljivih strmin je tako imenovano herojsko vinogradništvo pošteno plačano. Cene prosecca se gibljejo od osem, devet EUR iz slabših leg, iz boljših od enajst navzgor, za Cartizze je bilo treba v kleti Ruggeri odšteti devetnajst EUR.

Pokušnje in vse ostalo

Tam je bil naša prva degustacijska postaja s štirimi vzorci, po ogledu kleti in izčrpni razlagi postopka pridelave prosecca. Ruggeri zmore milijon in pol steklenic letno in je pravi palček v primerjavi z Mionettom, naša druga pokušnja treh vzorcev, ki je s 55 milijoni steklenic letno največja pridelovalka prosecca. Po dveh degustacijah je napočil čas za izdatno in okusno kosilo v restavraciji Fontanzze, ob vznožju tako strmega vinograda, da je še nam zastajal dih, kaj šele dvema možakoma, ki sta se zgoraj mučila z ročnima škropilnicama, Po kosilu krajši vzpon na razgledno točko sredi gričevnato razposajenih vinogradov in nato skok do posestva Conte Collalto, ki častitljive plemiške korenine vleče od leta 958 naprej. Danes premorejo 150 hektarjev vinogradov, od tega dve tretjini za glero, ostalo je namenjeno devetnajstim sortam za mirna vina, in so edina klet, ki na tem območju poleg prosecca ponuja tudi nepeneča vina. Seveda so nas zanimala, najprej imeniten manzoni bianco (križanec renskega rizlinga in belega pinota), nato manzoni 2.15 (križanec cabernet sauvignona in glere) v živahni rose izvedbi ter kot resna in krepka rdečina, za konec še wildbacher, ki je redkost v teh krajih, saj ta rdeča sorta domuje na avstrijskem Štajerskem, kjer daje precej intrigantno vino schilcher. Polni vinogradniško vinarskih vtisov in novih informacij, saj je bil že čas, smo se potem napotili proti domu.

Galerija slik

Jože Rozman

fotografije: Diana Zupan, Miran Kramar, Tomo Zupan, Marko Granda  

Gremo v Benečijo odkrivat Prosecco

Spoštovane vinogradnice in vinogradniki,

kot smo se dogovorili na občnem zboru nas letošnji strokovni izlet pelje v bližnjo Italijo, v Benečijo, kjer se bomo seznanili z njihovo vinsko uspešnico, penečim Proseccom ter nekaj mirnimi vini.

Prosecco že nekaj let žanje svetovno slavo, s 660 milijoni steklenic letno je krepko prehitel prestižno in drago Šampanjo, predvsem zaradi svoje dostopne cene in prikupne sadne všečnosti. Podali se bomo v osrčje pridelave Prosecca, v okoliš Conegliano – Valdobbiadene DOCG in obiskali tri ugledne kleti. Na poti tja in v samih kleteh se bomo seznanili s postopkom pridelave, to je z metodo »charmat«, v čem se ta razlikuje od klasične, kakšne so značilnosti vinske sorte Glera in od kje izvira ta »masovnica«, kaj v italijanski vinski zakonodaji in zaščiti pomeni »DOCG« in »DOC«, ter v čem je bistvo uspeha Prosecca.

Odhod bo v soboto, 11. maja 2024, ob 4:30 izpred Kulturnega doma v Mirni Peči, s povratkom v poznih večernih urah.

Program

Na poti tja bomo imeli krajši postanek za najbolj nujna opravila in daljši postanek za jutranjo kavo in prigrizek, da se pred prvo degustacijo malce okrepčamo. Kakšen priboljšek iz nahrbtnika tudi ne bo odveč. 

  • Najprej bomo obiskali klet Ruggeri, se seznanili z njihovim načinom dela in poskusili štiri vzorce, tudi tistega iz najbolj eminentne ter opevane mikro lege Cartizze.        
  • Dobro razpoloženi in osveženi se bomo podali v bližnjo klet Mionetto. Ogled kleti in trije vzorci Prosecca Superiore. Pojasnili nam bodo zakaj Superiore.
  • Potem bo že čas za kosilo. Z avtobusom se vzpnemo po vinski cesti do Ristoro Fontanazze, kjer nas čakajo trije hodi, vključno s Proseccom, rdečim vinom in za zaključek še kava.
  • Po kosilu, glede na vreme in razpoložljivi čas, gremo na impozantno razgledno točko pri Osteriji Senz’Oste s pogledom na vinorodne griče daleč naokoli in postanek pri veliki zadružni kleti Soligo z možnostjo nakupa v trgovini kleti. Oboje, ali eno od teh.
  • Naše degustacijsko popotovanje bomo sklenili v kleti Conte Collalto z dvema vzorcema Prosecca, tremi mirnimi vini in prigrizkom, da ne bomo lačni sedli v avtobus na poti domov. 

Za člane društva in njihove družinske člane znaša prispevek 100,00 EUR po osebi, za nečlane 110,00 EUR. Prijave zbira Tončka Saje, tel.: 031/778-600. Plačate lahko ob prijavi ali na avtobusu. Pohitite s prijavami, zbirajo se do srede, 8. maja, oziroma do zasedbe prostih mest v avtobusu, na voljo jih je 50.

Strokovni izlet Vipavska dolina

Spoštovane vinogradnice in vinogradniki,

kot smo sklenili na občnem zboru in vas pozneje obvestili z dopisom, nas letošnji strokovni izlet pelje v Vipavsko dolino, ki zadnja leta doživlja preporod in se uvršča med najboljše slovenske vinorodne regije. Avtohtona zelen in pinela sta vipavski ponos, pridružujejo se jim udomačene in mednarodne sorte. Več kot dovolj za zanimive, izzivalne in poučne degustacije.

Odhod v soboto, 13. maja 2023, ob 6.00, pred Kulturnim domom v Mirni Peči, povratek ob 22.00.

Program

  • Najprej bomo v Podnanosu obiskali podjetje Šraml (www.sraml.com), vodilnega slovenskega proizvajalca kletarske opreme, in si ogledali, kaj in kako to počnejo.
  • Dober kilometer vstran, v Orehovici, domuje nova in moderna klet Burja (www.burjaestate.com).  Lastnik Primož Lavrenčič sodi med najbolj razgledane slovenske vinogradnike, ki spoštuje vipavsko tradicijo in jo plemeniti s sodobnimi pristopi. Degustacija petih vzorcev s prigrizkom.
  • Od tu v klet Vipava 1894 (www.vipava1894.si), ki je dolgo časa životarila, leta 2017 sta jo odkupila avstrijski štajerski vinar Hannes Sabathi ter sovlagatelj Mihael Blaschitz, in jo zdaj dvigujeta med najbolj prepoznavne v dolini. Topla malica, ogled kleti in pokušnja petih vzorcev.       
  • V Vipavi bo že primeren čas za kavo in kratek sprehod po središču mesta, tam je vinoteka z vipavskimi vini. Možen nakup tudi v vseh kleteh, ki jih bomo obiskali.
  • Potem se bomo povzpeli na Planino nad Ajdovščino, in se prepustili biodinamičnim vinom, ki jih premore posestvo Guerila (www.guerila.si). Izzivalno ime, izzivalna vina, ki »so plod mojih idej, sanj, hotenj in trme«, pravi lastnik Zmago Petrič. Nova, velika in impozantna klet, čudovit razgled po okoliških vinorodnih gričih, degustacija štirih vzorcev s prigrizkom.
  • Nedaleč stran, prav tako na Planini, domuje družinsko posestvo Ferjančič (www.ferjancic.si), ki vinogradniške korenine vleče od leta 1809. Preverjen in mnogokrat nagrajen klasični vinarski pristop z avtohtonimi in mednarodnimi sortami, privoščili si bomo pet vzorcev.
  • Iz Ajdovščine se bomo nato napotili proti Colu in si v gostilni Tratnik (www.gostilnatratnik.si) privoščili kočerjo (pozno kosilo ali zgodnjo večerjo).

Za člane društva in njihove družinske člane znaša prispevek 80,00 EUR po osebi, za nečlane 85,00 EUR. To je nekaj več kot prejšnja leta, ampak kot sami dobro veste, so šle cene zadnje leto povsod navzgor, poleg tega pa nas tokrat čakajo štiri degustacije, zadnja leta smo običajno zmogli tri.   Prijave zbira blagajničarka Tončka Saje, tel. 031 778 600. Plačate lahko ob prijavi ali na avtobusu. Pohitite s prijavami, ki se zbirajo do torka, 9. maja 2023, oziroma do zasedbe prostih mest v avtobusu; na voljo jih je 50.

Strokovni izlet Prlekija

V soboto 14. aprila 2018 smo se vinogradniki DV Mirna Peč podali na strokovni izlet v Prlekijo in še malce dlje. Pot nas je peljala do vinogradnika Štefana Krampača v Koprivi pri Razkrižju, preko meje na sosednjo hrvaško, kjer smo obiskali Vinogradništvo Štampar v Štrigovem. Nato smo se vrnili na slovensko stran in pot nadaljevali proti Ljutomerju, kjer smo na glavnem trgu obiskali Enoteko. Od tam smo se podali na bližnji Kog. Zadnja postojanka je bila turistična kmetija Hlebec, kjer smo zaključili s poznim kosilom.

Foto galerija :

Foto: Boštjan Matoh