Tja smo se podali navsezgodaj v soboto, 16. aprila, iz Mirne Peči, in najprej obiskali Kmetijo Zidarich v Praprotu (Prepotto) na italijanski strani Krasa. Ob pršutu, siru in kruhu smo degustirali pet vzorcev vin, kjer nista manjkala njihova paradna konja: bela vitovska in črni teran. Benjamin Zidarich je bil pred leti po izboru ugledne ameriške revije Wine & Spirits uvrščen med sto najboljših vinarjev na svetu. Za vinograde, skupaj osem hektarjev, ima ekološki certifikat, tudi kletari po ekoloških načelih: selekcioniranih kvasovk ne dodaja, maceracije trajajo od enega do dveh tednov, včasih tudi dlje, vin ne filtrira, čistil in drugih dodatkov razen minimalnih količin žvepla ne uporablja. Morda so koga zmotila njegova motna in rahlo trpka bela vina, toda to je očitno eden od receptov za uspeh na mednarodnem trgu, zasičenem z globalno unificiranimi sortami, saj uspešno proda polovico od svojih trideset tisoč buteljk po cenah, ki gredo od petnajstih evrov navzgor. Njegova impozantna klet v petih etažah, vklesana v kraški kamen, pa je ne glede na vina vzbujala splošno občudovanje.

Potem smo se vrnili na našo stran, v Vinakras v Sežano, se pod strokovnim vodstvom enologinje Sanje Planinšek sprehodili skozi predelovalne prostore in nato v obokani kleti iz 19. stoletja sedli h kosilu, ki ga je spremljalo pet vzorcev vin, od kraške penine (iz terana) do sladkega teranovega likerja, vmes pa malvazija in dve različici terana: izbrani PTP 2014 in starani oz. zoreni teran 2009, ki mu tam pravijo teranton. To je njihova posebnost, ki jo dajo samo najboljši letniki, vino vsaj pet let zori v lesenih sodih in prepričljivo dokazuje, da teran ni enoletno ali dvoletno vino, kot je dolgo časa vladalo prepričanje. Terantona ob takih priložnostih ne ponujajo, nam so ga namenili. Ker znano ceniti dobra vina, kar smo pokazali udeleženci strokovnega izleta na vseh degustacijah s pozornostjo, zanimanjem, spraševanjem in zgledno disciplino.

Za predah pred našo tretjo vinsko postajo smo se z vodičem pogreznili v svetovno znano kraško jamo Vilenica, ki je že v 17. stoletju zaslovela kot prva turistična jama v Evropi. Upravičeno, saj je razkošje različnih kapnikov in drugih kraških pojavov dih jemajoče. Imeli smo še dovolj časa za skok do bližnje Lipice in tam za kavo ali kaj drugega.

Naša zadnja postojanka je bila vinogradniško-turistična kmetija Lisjak v Dutovljah, ki se ponaša tudi s sto let starim vinogradom in imenitno kamnito obokano kletjo. Ob klasičnem kraškem prigrizku je Boris Lisjak dokazal, da je mojster vitovske in terana (tega na Krasu daje sorta refošk), čeprav je mnoge še bolj navdušila njegova rdeča zvrst Sara iz tretjinskih deležev cabernet sauvignona, merlota in refoška. Boris je tudi predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana in nam je nazorno razložil, kaj je namen konzorcija, ki so ga ustanovili po vzoru italijanskih: dosledna notranja kontrola v vinogradu in kleti za višjo in zajamčeno kakovost terana, na koncu še potrditev devet članske komisije, ali vzorec ustreza merilom za teran s konzorcijsko oznako; če so samo trije proti, vzorec ne dobi konzorcijske nalepke. Strogost, ki se obrestuje na dolgi rok, kraški terani postajajo iz leta v leto boljši, sploh če je še vreme naklonjeno. Za zgled še komu drugemu, tudi dolenjskim vinogradnikom, saj je o cvičkovem konzorciju komaj kaj slišati. /Jože Rozman/

Foto galerija :

Strokovni izlet Kras 16.4.2016Apr 15, 2016Slike: 73

 

Foto: M.P., F.Š.

Spoštovane vinogradnice in vinogradniki, kot smo se dogovorili na občnem zboru, nas letošnji strokovni izlet vodi na Kras.

Odhod bo v soboto, 16. aprila 2016, ob 6.00 izpred Kulturnega doma v Mirni Peči. Prosimo, bodite točni, kot vedno. Povratek v večernih urah, kot običajno.    

Program

-Začeli bomo na Kmetiji Zidarich (www.zidarich.it) v Praprotu (Loc. Prepotto) na italijanski strani Krasa. Ob pršutu, siru in kruhu bomo degustirali pet vzorcev vin, kjer ne bosta manjkala njihova paradna konja: bela vitovska in črni teran. Benjamin Zidarich je bil pred leti po izboru ugledne ameriške revije Wine & Spirits uvrščen med sto najboljših vinarjev na svetu. Bomo preverili, če upravičeno. Ogledali si bomo tudi njegovo impozantno klet, vklesano v kraški kamen v petih etažah; od vrhnje do spodnje je dvajset metrov.

-Potem se bomo vrnili na našo stran, v klet Vinakras (www.vinakras.si) v Sežano, kjer se bomo prepustili harmoniji vina in burje. Še prej se bomo sprehodili skozi klet, tudi tisti del, ki ga imenujejo prestige, ob izdatnem kosilu (topla predjed, glavna jed, sladica) bomo degustirali pet vin, tudi njihovo posebnost teranton (več let starani teran), ki ga sicer ob takih priložnostih ne ponujajo. Da bo degustacija kar se da strokovna, zanimiva in poučna, bo poskrbela njihova enologinja Sanja Planinšek.

-Do svetovno znane kraške jame Vilenica (www.vilenica.com) je le nekaj minut vožnje, zato si bomo ogledali to znamenitost, ki je že v 17. stoletju zaslovela kot prva turistična jama v Evropi. Zapeljali so bomo še do bližnje Lipice (www.lipica.org), tam bo čas za kavo ali kaj drugega.

-Naša zadnja postojanka bo vinogradniško-turistična kmetija Lisjak (www.lisjak.si) v Dutovljah, ki se ponaša tudi s sto let starim vinogradom, ki ne bo ušel našim očem. In še enkrat pet vzorcev ter hladen kraški prigrizek. Boris Lisjak je mojster terana, čeprav mnoge še bolj navdušuje njegova imenitna rdeča zvrst Sara, ki je bomo prav tako deležni. Boris je tudi predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana. Lahko bomo izvedeli, kaj je njegov namen in kako uspešni so pri tem. Sicer pa, Boris sodi brez dvoma med najboljše kraške vinarje.

-Prispevek za strokovni izlet je 60,00 € po osebi. Nanj lahko povabite tudi svojega življenjskega sopotnika.

-Prijave zbira naša blagajničarka Tončka Saje, tel. 031 778 600. Plačate lahko ob prijavi ali na avtobusu. Pohitite s prijavami, ki se zbirajo do 12. aprila 2016 oziroma do zasedbe prostih mest; na voljo jih je 50.

Strokovni izlet VD MP 2016.doc

Kot smo se dogovorili, tako je tudi bilo: 52 vinogradnic in vinogradnikov smo se v soboto, 18. aprila, podali na strokovni izlet. Jutranji in dopoldanski dež nas ni prav nič motil, skoraj smo s seboj prinesli boljše vreme in celo nekaj sonca na Štajersko, kamor smo se odpravili polnoštevilno, kolikor sedežev je bilo na voljo v avtobusu.

Prva postojanka je bila Hiša vina Doppler na Kozjaku pri Zgornji Kungoti. Pred leti sta Mihaela Krsnik Kopše in njen mož Boštjan na vrhu hriba, od koder se razprostira čudovit razgled vse naokoli, postavila novo moderno klet s 600 kvadratnimi metri uporabnih površin. Za 1,4 milijona evrov vredno naložbo sta pridobila nekaj manj kot polovico evropskih sredstev, a nas so bolj zanimala njihova vina, s katerimi pozorna gostiteljica s svojo družinsko ekipo ni skoparila. Začeli smo z zelo suho penino Diona, potem šest mirnih vin, vmes pa jagode ter sir z medom, suho sadje in črn kruh, pa seveda topla malica z golažem na kungoški način. Nihče ni po dobrih treh urah odšel ne lačen ne žejen.

Slaba pol ure vožnje po ozkih in zavitih, nekdaj gotovo kolovoznih poteh med vinogradi, nam je vzelo do posestva Gross na avstrijski strani tik za mejo. Tuji ugledni vinski kritiki ga uvrščajo med deset najboljših avstrijskih vinarjev, če to komurkoli kaj pomeni. Nas je mojster Alois Gross prepričal predvsem s svojimi sauvignoni, tudi tistimi iz najboljših leg, posebej se je odrezal z letnikom 2006, še vedno živahnim in sočnim, ki ga v kleti ceni od 50 evrov navzgor. Nekaj tisoč trt ima tudi v Halozah in sauvignon od tu je celo polnejši in bolj zaokrožen od njegovih avstrijskih. Prva zato se je tudi odločil za nakup vinograda na naši strani.

Nedaleč vstran, a na naši strani, so svečinski turistični delavci v dvesto let stari viničariji uredili Vinogradniški muzej Kebl, kjer smo se ob starih vinogradniških in drugih orodjih ter hišni opremi kot nekoč lahko nostalgično in za nekaj trenutkov preselili v dobre, stare čase.

Še eno sodobno pridobitev smo preverili v besedah in dejanjih: na svečinskem pobočju se sredi vinogradov soncu nastavlja nova klet Valdhuber z veliko gostinsko sobo, kuhinjo, apartmaji in vsem drugim potrebnim. Okroglih 860 tisoč evrov je veljala nova naložba, EU je pomagala s 40 odstotki, prve goste sta Dijana in Mirč Valdhuber sprejela lani. Za nas sta pripravila izdatno zgodnjo večerjo ob spremljavi pestre palete njihovih vin.

Ker vemo, da na Štajerskem, tako pri nas kot tam čez, prevladujejo bela vina, nismo prav nič sitnarili z rdečimi. Ta pridejo na vrsto kdaj drugič. Štajerska bela pa nas niso pustila ravnodušne, čeprav letnik 2014 tudi pri njih ne kujejo v zvezde. Toda kdor se je potrudil in zna, je lahko pridelal prav simpatična vina: čista, natančna, sortna, živahna in sočna, z nekaj več kisline kot običajno, sicer tanjša, a zato vabljivo pitna. Starejši letniki pa, kot se zanje spodobi: resnejši, polnejši, bolj zaokroženi. Saj je prav tako, če bi si bila vina preveč podobna, bi bila lahko že dolgočasna.

J.R.

Foto galerija :

Strokovni izlet 18.4.2015Apr 18, 2015Slike: 105

 

Foto: M.G., M.P.