Spoštovane vinogradnice in vinogradniki, kot smo se dogovorili na občnem zboru, nas letošnji strokovni izleti vodi v severovzhodno Slovenijo in na sosednjo Hrvaško.

Odhod bo v soboto, 14. aprila 2018, ob 6.00 izpred Kulturnega doma v Mirni Peči.

Prosimo, bodite točni, kot vedno, povratek v večernih urah, kot običajno.

Program: 

-Najprej bomo obiskali vinogradnika Štefana Krampača v Koprivi pri Razkrižju, poskusili šest vzorcev njegovih vin in kaj prigriznili za primerno podlago. Kdor se še spomni obiska pri njem pred več kot desetletjem, bo lahko primerjal njegov napredek, tudi za ostale bo degustacija zanimiva, saj sodi Štefan Krampač med najboljše vinogradnike na tem območju. Pokušnjo bomo sklenili z izbornim sladkim vinom.

-Potem si bomo v Razkrižju v gostilni Na Gmajni privoščili toplo malico, bograč in sladke krapce za povrhu.

-Pot nas bo nato vodila na sosednjo Hrvaško, v bližnjo Štrigovo in naprej do Sv. Urbana. Tam je kar nekaj odličnih vinogradnikov, izbrali smo Vinogradništvo Štampar, oče Bojan in sin David, ki je predsednik tamkajšnjega vinogradniškega društva. Tudi tu se bomo lotili šestih vzorcev, za konec predikatnega, ob tem po običaju ponudijo sir in kruh z bučnim oljem.

-Nazaj v Slovenijo in naravnost v Ljutomer, kjer je v občinski hiši na glavnem trgu Enoteka s pestro ponudbo krajevnih vin in priročnim muzejem. Privoščili si bomo tri vzorce, kdor si bo zaželel kavo ali kaj drugega, bo dovolj priložnosti naokoli.

-Iz Ljutomera se bomo podali na Kog, na poti nas bo spremljal Mišo Kaučič, predsednik Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer. Spotoma nam bo razkazal znamenite Jeruzalemske in druge gorice, ki po mednarodnih merilih sodijo med nekaj odstotkov najboljših vinorodnih leg na svetu. Naša končna postaja bo Turistična kmetija Hlebec na Kogu, kjer nas bo čakalo izdatno pozno kosilo z vsaj petimi spremljajočimi vini, od suhih do sladkega predikata. Hlebčevi sodijo v prvo vinogradniško ligo.

Prispevek za strokovni izlet je 50,00 EUR po osebi. Nanj lahko povabite svojega življenjskega sopotnika ali koga drugega. Ne pozabite s seboj vzeti veljavni osebni dokument.

Prijave zbira naša blagajničarka Tončka Saje, tel. 031 778 600. Plačate lahko ob prijavi ali na avtobusu. Pohitite s prijavami, ki se zbirajo do srede, 11. aprila 2018, oziroma do zasedbe prostih mest v avtobusu; na voljo jih je 50.

Strokovni izlet na Ptuj DV 8.04.2017.docx

Vinorodni okoliš Štajerska slovi po svojih aromatičnih belih sortah, med katerimi kraljuje beli pinot, laški rizling, renski rizling, sauvignon ter ostala vina, katere smo člani Društva vinogradnikov Mirna Peč spoznavali minulo soboto.

PTUJ – Pot nas je najprej vodila do enega najstarejših mest v Sloveniji – Ptuja, kjer nas je v Gostilni Ribič pričakal enolog Bojan Kobal s svojevrstnimi vini pod blagovno znamko Kobal Wines. Trte, ki uspevajo v lapornatih tleh v podokolišu Haloz in so v povprečju stara nad petintrideset let, pripomorejo, da njihove globoke korenine v grozdni jagodi združijo vso mineralnost tal. Te smo v Kobalovih vinih okusili tudi mi, ter se pred novim raziskovanjem Ptuja okrepčali še z toplim golažem. Pot pod nogami nas je vodila mimo vinoteke Kobal, ki je pozicionirana v samem jedru Ptuja v najstarejši stavbi.

Pod Grajskim gričem nas je pričakal vodič ter nas z zanimivostmi in bogato zgodovino popeljal skozi Dominikanski samostan, ki je bil pred leti obnovljen in je tudi danes pomembno kongresno-kulturno središče. Od tu nas je pot vodila proti Slovenski Bistrici do Tinjske gore, kjer nas je sprejel biodinamični vinogradnik Božidar Zorjan. Predstavil nam je posebnosti biodinamičnega sveta ter svoja vina, ki so v primerjavi z drugimi drugačnega vonja, okusa in barve. Sprehodili smo se po posestvu, opazili v zemljo zakopane velike žgane glinene posode – imenovane dolij, kamor jeseni odložijo grozdne jagode. Še preden masa začne vreti, jo vsaki dve uri s palico, ki ima na spodnjem koncu nekakšen disk, premešajo, da kožica jagod oksidira. Po obdobju oksidacije dolij tesno zaprejo, ga zasujejo s kakšnega pol metra zemlje in potem nihče ne ve, kaj se dogaja v objemu zemlje. Ponovno ga odprejo spomladi, na veliko noč. V njihovem vinogradu smo opazili ovce, v gozdu pa redijo tudi jelene, nekaj suhomesnatih izdelkov iz biodinamične pridelave pa smo poskusili tudi tekom degustacije.

Sledilo je sklepno dejanje na Turistični kmetiji Goričan, kjer smo se z okusnim kosilom okrepčali, še pred tem pa poskusili pestro paleto štajerskih vin iz vinogradniške družine Greif. Robert in Andraž sta nam predstavila njihova sveža, aromatična, suha in dobro strukturirana vina iz južnih obronkov Pohorja.

Sledil je povratek proti domu.

D. Ribič

Fotogalerija :

Foto: D. R.

Spoštovane vinogradnice in vinogradniki, kot smo se dogovorili na občnem zboru, nas letošnji strokovni izleti vodi na Štajersko.
Odhod bo v soboto, 8. aprila 2017, ob 6.30 izpred Kulturnega doma v Mirni Peči. Prosimo, bodite točni, kot vedno, povratek v večernih urah, kot običajno.

Program:

-Najprej se bomo ustavili na Ptuju in se posvetili vinom iz najmlajše slovenske kleti www.kobalwines.si, pod katera se podpisuje enolog Bojan Kobal. Pred leti smo ga lahko spoznali kot glavnega enologa Ptujske kleti, predlani se je odločil za samostojno pot in smelo zakorakal na domačo in tujo vinsko sceno, kjer žanje zavidanje vredne uspehe. Vinski pisci in kritiki mu ne brez razloga pravijo kralj sauvignona, a tudi pri drugih sortah ne popušča.
-Po degustaciji si bomo v Gostilni Ribič tik ob Dravi privoščili toplo malico. Kdor bo želel, si bo v starem delu Ptuja, kjer je na kupu več simpatičnih lokalov, lahko privoščil kavo, potem bomo odšli na voden ogled starodavnega Dominikanskega samostana.
-Iz Ptuja bomo nato krenili proti Slovenski Bistrici in od tam do Tinjske gore k biodinamičnemu vinogradniku Božidarju Zorjanu (www.organskovino.si). Biodinamično kmetovanje je zahtevnejše od ekološkega, nadzor je strožji. Nekateri biodinamikom očitajo romantičnost in sanjavost, toda Božidar Zorjan stoji trdno na tleh, teorijo spretno prenaša v prakso in jo z dejanji tudi preverja. Njegova vina so drugačna, neposredna, morda bolj pristna in manj tehnološko dodelana, zato pa zanimiva in izzivalna. Tudi prigrizek bo iz biodinamične pridelave.
-Bil bi greh, če v zaledju Slovenske Bistrice ne bi obiskali znamenitega Ritoznoja. Razlag o nastanku tega imena je več, pravo bomo gotovo izvedeli pri mladem in prodornem vinogradniku Matjažu Frešerju (www.freser.si), ki domuje prav na tej znameniti legi. Ob domačem prigrizku bomo lahko preverili, ali njegov Ritoznojčan, ki je bela zvrst, upravičeno uživa tolikšen sloves, seveda ne bo manjkala pestra paleta značilnih štajerskih vin.
-Z Ritoznoja se bomo spustili nazaj v Slovensko Bistrico in se napotili proti bližnjemu Gaberniku na Turistično kmetijo Goričan (www.kmetija-gorican.si), saj bo pravi čas za pozno kosilo ali zgodnjo večerjo. Od tu pa naravnost proti domu.

Prispevek za strokovni izlet je 50,00 EUR po osebi. Nanj lahko povabite svojega življenjskega sopotnika ali koga drugega.
Prijave zbira naša blagajničarka Tončka Saje, tel. 031 778 600. Plačate lahko ob prijavi ali na avtobusu. Pohitite s prijavami, ki se zbirajo do četrtka, 6. aprila 2017, oziroma do zasedbe prostih mest v avtobusu; na voljo jih je 52.

Strokovni izlet na Ptuj DV 8.04.2017.docx

Tja smo se podali navsezgodaj v soboto, 16. aprila, iz Mirne Peči, in najprej obiskali Kmetijo Zidarich v Praprotu (Prepotto) na italijanski strani Krasa. Ob pršutu, siru in kruhu smo degustirali pet vzorcev vin, kjer nista manjkala njihova paradna konja: bela vitovska in črni teran. Benjamin Zidarich je bil pred leti po izboru ugledne ameriške revije Wine & Spirits uvrščen med sto najboljših vinarjev na svetu. Za vinograde, skupaj osem hektarjev, ima ekološki certifikat, tudi kletari po ekoloških načelih: selekcioniranih kvasovk ne dodaja, maceracije trajajo od enega do dveh tednov, včasih tudi dlje, vin ne filtrira, čistil in drugih dodatkov razen minimalnih količin žvepla ne uporablja. Morda so koga zmotila njegova motna in rahlo trpka bela vina, toda to je očitno eden od receptov za uspeh na mednarodnem trgu, zasičenem z globalno unificiranimi sortami, saj uspešno proda polovico od svojih trideset tisoč buteljk po cenah, ki gredo od petnajstih evrov navzgor. Njegova impozantna klet v petih etažah, vklesana v kraški kamen, pa je ne glede na vina vzbujala splošno občudovanje.

Potem smo se vrnili na našo stran, v Vinakras v Sežano, se pod strokovnim vodstvom enologinje Sanje Planinšek sprehodili skozi predelovalne prostore in nato v obokani kleti iz 19. stoletja sedli h kosilu, ki ga je spremljalo pet vzorcev vin, od kraške penine (iz terana) do sladkega teranovega likerja, vmes pa malvazija in dve različici terana: izbrani PTP 2014 in starani oz. zoreni teran 2009, ki mu tam pravijo teranton. To je njihova posebnost, ki jo dajo samo najboljši letniki, vino vsaj pet let zori v lesenih sodih in prepričljivo dokazuje, da teran ni enoletno ali dvoletno vino, kot je dolgo časa vladalo prepričanje. Terantona ob takih priložnostih ne ponujajo, nam so ga namenili. Ker znano ceniti dobra vina, kar smo pokazali udeleženci strokovnega izleta na vseh degustacijah s pozornostjo, zanimanjem, spraševanjem in zgledno disciplino.

Za predah pred našo tretjo vinsko postajo smo se z vodičem pogreznili v svetovno znano kraško jamo Vilenica, ki je že v 17. stoletju zaslovela kot prva turistična jama v Evropi. Upravičeno, saj je razkošje različnih kapnikov in drugih kraških pojavov dih jemajoče. Imeli smo še dovolj časa za skok do bližnje Lipice in tam za kavo ali kaj drugega.

Naša zadnja postojanka je bila vinogradniško-turistična kmetija Lisjak v Dutovljah, ki se ponaša tudi s sto let starim vinogradom in imenitno kamnito obokano kletjo. Ob klasičnem kraškem prigrizku je Boris Lisjak dokazal, da je mojster vitovske in terana (tega na Krasu daje sorta refošk), čeprav je mnoge še bolj navdušila njegova rdeča zvrst Sara iz tretjinskih deležev cabernet sauvignona, merlota in refoška. Boris je tudi predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana in nam je nazorno razložil, kaj je namen konzorcija, ki so ga ustanovili po vzoru italijanskih: dosledna notranja kontrola v vinogradu in kleti za višjo in zajamčeno kakovost terana, na koncu še potrditev devet članske komisije, ali vzorec ustreza merilom za teran s konzorcijsko oznako; če so samo trije proti, vzorec ne dobi konzorcijske nalepke. Strogost, ki se obrestuje na dolgi rok, kraški terani postajajo iz leta v leto boljši, sploh če je še vreme naklonjeno. Za zgled še komu drugemu, tudi dolenjskim vinogradnikom, saj je o cvičkovem konzorciju komaj kaj slišati. /Jože Rozman/

Foto galerija :

Strokovni izlet Kras 16.4.2016Apr 15, 2016Slike: 73

 

Foto: M.P., F.Š.