Društvo vinogradnikov Mirna Peč je tudi letos tradicionalno organiziralo društveno ocenjevanje vin. V torek, 19. marca 2013 sta dve 5 članski komisiji pod vodstvom dr. Dejana Bavčarja (predsednik komisije belih vin) in Andreja Bajuka (predsednik komisije rdečih vin) v prostorih gostilne Špolar ocenili 124 vin članic in članov društva.
Komentar predsednika komisije belih vin:
Dne 19.03.2013 smo v organizaciji Društva vinogradnikov Mirna Peč komisija v sestavi Brane Granda, Marjan Papež, Darko Cvetan, Jernej Muhič in Dejan Bavčar (predsednik) senzorično ocenili 65 vzorcev belih vin. Največji delež so predstavljale bele zvrsti (dolenjsko belo), ki so v aktualnem letniku izkazovala precejšna nihanja senzoričnih lastnosti, predvsem z ozirom na vsebnost skupnih kislin in polnost vina. Tudi najbolje ocenjene bele zvrsti niso presegale 17 točkam po Buxbaumovi lestvici (najvišja ocena 16,7) in so nas manj navdušila kot v letniku 2011. Nekoliko bolje so bila ocenjena vina sorte laški rizling predvsem zaradi boljše harmoničnosti večine ocenjenih vzorcev, ki so tudi v povprečju presegali 17 točk po Buxbaumovi lestvici. Kot pozitivno lahko izpostavimo tako pri belih zvrsteh kot pri laških rizlingih odsotnost nekaterih prej pogostih napak in bolezni vina kot so oksidacija in ocetni cik. So pa še vedno prisotne napake kot npr. vodikov sulfid (bekser) in tudi zelo pogosto nepravilnih tehnološki postopki dodatka žveplovega dioksida (preževeplanje vina). Od ostalih sort bi izpostavil vina sorte beli pinot, ki so presenetila s splošno dobro kakovostjo, polnostjo in harmonično. Zaradi majhnega skupnega števila vin kerner, sivi pinot, chardonnay in renski rizling na tem ocenjevanju je težko podati skupno oceno kakovosti za te sorte. Tako vina sorte rumeni muškat kot sauvignon so po mojem mnenju izkazovala premalo sortnih lastnosti in zato razen izjem niso bila deležna najvišjih ocen. Predvsem pri sorti sauvignon je potrebno na področju vsebnosti aromatičnih spojin postoriti še veliko, kar je danes možno zaradi obsežnih spoznanj in raziskav te specifične sorte v zadnjih letih tako po svetu kot pri nas. Na koncu smo ocenili tudi dva vzorca s predikatno noto laški rizling in chardonnay, od katerih nas je laški rizling s kakovostjo in harmonijo prepričal in smo ga tudi ocenili z najvišjim številom točk.
Komentar predsednika komisije rdečih vin:
19.3.2013 je v Mirni Peči v gostilni Špolar potekalo ocenjevanje vin, ki ga je organiziralo Društvo vinogradnikov Mirna Peč. Vina sta ocenjevali dve degustacijski komisiji. Zaupano mi je bilo vodenje ene izmed njih, za kar se organizatorju tudi zahvaljujem. Komisija, ki sem jo vodil, je ocenila 59 vzorcev vin, in sicer 27 vzorcev vin cvička PTP, 3 vzorce vin žametne črnine, 10 vzorcev vin dolenjskega rdečega, 1 vzorec zeigelta, 17 vzorcev vin modre frankinje (od tega 2 letnika 2011) ter en vzorec žametne črnine ledeno vino letnika 2010. Kakovost vin, ki smo jih imeli priložnost poskusiti, je bila pod pričakovanji. Sicer letnik vina 2012 je kakovostno zelo različen in odvisen tudi od lege. Zaznamuje ga spomladanska pozeba, toča in suša. Vendar tak letnik zahteva še večjo pozornost in znanja v času trgatve, pridelave in v času zorenja vina. Začeli smo z vzorci cvička PTP. Nekaj med njimi je bilo sicer tipičnih, sadnih s prijetno svežino. V večini med njimi pa je preveč izražena kislina in s tem poudarjena grobost v okusu. Žal tudi dolenjska rdeča vina niso pokazala tisto kar bi si želeli, razen nekaterih izjem. Namreč pogosto se dogaja, da je v dolenjskem rdečem vinu tudi belo vino, kar se kaže v presvetli oz. rdečkasti barvi vina. Kljub slabšemu letniku za modre frankinje, so bile nekatere zelo sadne in ekstraktne. Marsikatera modra frankinja bi dosegla višjo kislino, lahko tudi vrhunsko, če bi pridelovalci s pravim enološkim posegom koregirali kislino in s tem pripomogli k večji harmoniji vina. Zelo me je navdušila ena izmed frankinj letnika 2011, kar kaže tudi na to, da frankinja potrebuje čas, da doseže pravo kakovost. Pridelava predikatov zahteva še veliko več pozornosti in znanja, velikokrat tudi potrpežljivosti in rizika pri odločitvi za čas trgatve. Letnik 2010 ni bil naklonjen pridelavi visokih predikatov, saj je bila jesen deževna, kar je posledično privedlo k slabši dozorelosti grozdja, močnemu gnitju ter večji težavnosti pri kletarjenju. Žal se vse to odraža pri vzorcu ledenega vina žametne črnine letnika 2010, ki smo ga ocenili. Izločenih je bilo skoraj 24 % vzorcev vin. Poglavitne napake so bile bekser, oksidacija, previsoka vsebnost žvepla, preveč izločenih tudi zaradi povišanih hlapnih kislin oz. cika. Kar je napak, so le te odpravljive s hitrim in primernim posegom, žal pa je cik bolezen vina, ki se ga ne da odpraviti. V svojem imenu in v imenu komisije čestitam vsem vinogradnikom za dosežena odličja. Prav tako pa čestitke organizatorju za strokovno izpeljano degustacijo.