Društvo vinogradnikov Mirna Peč je tudi letos tradicionalno organiziralo društveno ocenjevanje vin. V torek, 18. marca 2014 je 7 članska komisija, v sestavi dr. Dejan Bavčar (predsednik), dr. Mitja Kocjančič (zunanji degustator), Aleš Žagar, Alojz Primc, Brane Granda, Jože Rozman in Tomo Zupan (vsi domači degustatorji) v prostorih gostilne Špolar ocenila 90 vin članic in članov društva.
Brošura 2014 (zaklenjena verzija)
Komentar predsednika komisije:
Največji delež so predstavljale bele zvrsti (dolenjsko belo). Vina so podobno kot v prejšnjem letniku izkazovala precejšna nihanja predvsem v vsebnosti skupnih kislin in zaznavah polnosti okusa. Povprečne ocene so se gibale med 16,1 in 16,7 točke, kar je manj od pričakovanega, prav tako pa ni bilo izstopajočih vzorcev, ki bi si zaslužili bistveno višjo končno oceno. Dve vini smo uvrstil med aromatične zvrsti zaradi prevladujočega terpenskega (muškatnega) in predikatnega tona. Če nas bele zvrsti niso navdušile, tega ne moremo trditi za sortna vina laški rizling in beli pinot. Tako vzorci laškega rizlinga kot belega pinota so izkazovali primerno kakovost, polnost in harmoničnost vonja in okusa. Najbolje ocenjeni vzorci obeh sort so dosegali visoko kakovostne ocene (beli pinot 17,66 točke, laški rizling 17,4 točke), prav tako pa so bile povprečne ocene vzorcev obeh sort dokaj visoke. Zaradi majhnega skupnega števila vin kerner, renski rizling in rumeni muškat na tem ocenjevanju je težko podati oceno kakovosti v okviru posamezne sorte. Nekaj več je bilo vzorcev sauvignona, ki pa me osebno niso navdušili predvsem zaradi pomanjkanja ali netipičnih aromatičnih sortnih lastnosti. Tudi najbolje ocenjen vzorec ni presegel 17,6 točke, kar samo po sebi pove, da je na področju te sorte možno vpeljati še precej tehnoloških izboljšav. Kot pozitivno lahko izpostavimo tako pri belih zvrsteh kot pri sortnih vinih skoraj popolno odsotnost nekaterih prej pogostih napak in bolezni vina, kot so oksidacija, vodikov sulfid (bekser) in ocetni cik. Je pa v letošnjem letu potrebno ponovno opozoriti na nepravilno izveden tehnološki postopek dodatka žveplovega dioksida oz. preževeplanje belih vin, ki smo ga letos kot ocenjevalna komisija verjetno celo preveč tolerirali.
Med rdečkastimi vin so seveda večino vzorcev predstavljali cvički PTP. Splošno lahko potrdimo dobro kakovost letnika 2013 za večino vzorcev, čeprav so bila opazna nihanja tako v obarvanosti kot gladkosti (trpkosti) teh vin. Rdeče zvrsti (dolenjsko rdeče) in sortna vina žametovka so bile ocenjene dokaj dobro, vendar nobeden vzorec ni dosegel ocene 17,0. Ponovno velja izpostaviti odsotnost nekaterih prej pogostih napak in bolezni vina tako pri cvičkih PTP kot pri rdečih zvrsteh in žametovkah, saj jih razen dveh primerov (oksidacija) nismo zaznali. Posamezni vzorci vin sorte modra frankinja so sicer dosegal visoko kakovostne ocene, žal pa letos tudi najbolje ocenjen vzorec ni dosegel 18,1 točke. Med vzorci so bile velike razlike tako v vsebnosti kislin kot fenolnih spojin, kar je občutno zmanjšalo povprečno oceno. Ta sorta zagotovo še potrebuje tako izboljšave pri delu v vinogradu, da se zagotovi tehnološko optimalna fenolna dozorelost grozdja, kot uporabo primernih postopkov v procesu pridelave vina, da se zagotovi boljšo ekstrakcijo fenolnih spojin in uravnavanje kislosti z biološkim ali kemijskim razkisom.
Za konec bi se tudi rad zahvalil Društvu vinogradnikov Mirna Peč za povabilo in tudi celotni spremljevalni ekipi organizatorja za zgledno izvedeno ocenjevanje.