Pobiranje vzorcev za društveno ocenjevanje vin

V letnem načrtu Društva vinogradnikov Mirna Peč je načrtovano ocenjevanje vin, ki bo v torek, 10. 03. 2015, ob 16.00 uri, v prostorih gostilne Špolar. Organizacija ocenjevanja se bo opravljala na osnovi Pravilnika za ocenjevanje mošta in vina, ki ga je sprejel UO Društva vinogradnikov Mirna Peč na 8. seji UO, dne 11.03.2004 s prvimi , drugimi in tretjimi spremembami. Ocenjevanje bo opravila strokovna komisija, sestavljena iz zunanjih ocenjevalcev in ocenjevalcev, ki so člani društva. Ocenjevanje bosta vodila zunanja člana komisije. Pred oddajo vzorca ali več vzorcev mora član društva plačati članarino za leto 2015 in potrdilo o plačilu prinesti s seboj. Lahko pa se članarina plača tudi ob oddaji vzorca. Kdor hoče oddati vzorec ali vzorce vin na ocenjevanje jih mora osebno prinesti v nedeljo, 08. 03. 2015 med 10.00 in 12.00 uro, v garažo gostilne Špolar. Vsak vinogradnik prinese vzorce v litrskih, 0,75 l ali 0,2 l steklenicah. Za vsak vzorec po eno litrsko steklenico ali vsebine 0,75 l, oziroma dve 0,2 l steklenici. Steklenica 0,2 l velja samo za predikatna vina. Steklenica mora biti zamašena s kronskim ali z navojnim zamaškom. Po možnosti naj bo steklenica temna. Ob oddaji se plača tudi prispevek za posamezni vzorec, ki znaša 10 EUR, to velja za prva dva vzorca, za vsak nadaljnji vzorec pa je prispevek 8 EUR. V ta znesek je všteta tudi večerja ob razglasitvi rezultatov. Kdor odda štiri ali več vzorcev je s tem plačal večerjo tudi za sozakonca. Kdor pa želi na razglasitev povabiti tudi življenjskega sopotnika, mora doplačati še 8 EUR. Vsak član, ki želi prisostvovati na razglasitvi rezultatov in ni oddal vzorca na ocenjevanje, se mora priglasiti predsedniku ali tajniku društva in plačati prispevek 8 EUR. Vzorce vin za ocenjevanje lahko oddajo tudi nečlani društva, to velja tudi za ožje družinske člane, z enakimi pogoji kot člani, samo prispevek je 15 EUR za posamezni vzorec. Razglasitev rezultatov bo v petek, dne 27. marca 2015, ob 19.00 uri, v prostorih gostilne Špolar.

Pobiranje vzorcev za društveno ocenjevanje

Društveno ocenjevanje vin 2014

Društvo vinogradnikov Mirna Peč je tudi letos tradicionalno organiziralo društveno ocenjevanje vin. V torek, 18. marca 2014 je 7 članska komisija, v sestavi dr. Dejan Bavčar (predsednik), dr. Mitja Kocjančič (zunanji degustator), Aleš Žagar, Alojz Primc, Brane Granda, Jože Rozman in Tomo Zupan (vsi domači degustatorji) v prostorih gostilne Špolar ocenila 90 vin članic in članov društva.

Brošura 2014

Brošura 2014 (zaklenjena verzija)

Komentar predsednika komisije:

Največji delež so predstavljale bele zvrsti (dolenjsko belo). Vina so podobno kot v prejšnjem letniku izkazovala precejšna nihanja predvsem v vsebnosti skupnih kislin in zaznavah polnosti okusa. Povprečne ocene so se gibale med 16,1 in 16,7 točke, kar je manj od pričakovanega, prav tako pa ni bilo izstopajočih vzorcev, ki bi si zaslužili bistveno višjo končno oceno. Dve vini smo uvrstil med aromatične zvrsti zaradi prevladujočega terpenskega (muškatnega) in predikatnega tona. Če nas bele zvrsti niso navdušile, tega ne moremo trditi za sortna vina laški rizling in beli pinot. Tako vzorci laškega rizlinga kot belega pinota so izkazovali primerno kakovost, polnost in harmoničnost vonja in okusa. Najbolje ocenjeni vzorci obeh sort so dosegali visoko kakovostne ocene (beli pinot 17,66 točke, laški rizling 17,4 točke), prav tako pa so bile povprečne ocene vzorcev obeh sort dokaj visoke. Zaradi majhnega skupnega števila vin kerner, renski rizling in rumeni muškat na tem ocenjevanju je težko podati oceno kakovosti v okviru posamezne sorte. Nekaj več je bilo vzorcev sauvignona, ki pa me osebno niso navdušili predvsem zaradi pomanjkanja ali netipičnih aromatičnih sortnih lastnosti. Tudi najbolje ocenjen vzorec ni presegel 17,6 točke, kar samo po sebi pove, da je na področju te sorte možno vpeljati še precej tehnoloških izboljšav. Kot pozitivno lahko izpostavimo tako pri belih zvrsteh kot pri sortnih vinih skoraj popolno odsotnost nekaterih prej pogostih napak in bolezni vina, kot so oksidacija, vodikov sulfid (bekser) in ocetni cik. Je pa v letošnjem letu potrebno ponovno opozoriti na nepravilno izveden tehnološki postopek dodatka žveplovega dioksida oz. preževeplanje belih vin, ki smo ga letos kot ocenjevalna komisija verjetno celo preveč tolerirali.

Med rdečkastimi vin so seveda večino vzorcev predstavljali cvički PTP. Splošno lahko potrdimo dobro kakovost letnika 2013 za večino vzorcev, čeprav so bila opazna nihanja tako v obarvanosti kot gladkosti (trpkosti) teh vin. Rdeče zvrsti (dolenjsko rdeče) in sortna vina žametovka so bile ocenjene dokaj dobro, vendar nobeden vzorec ni dosegel ocene 17,0. Ponovno velja izpostaviti odsotnost nekaterih prej pogostih napak in bolezni vina tako pri cvičkih PTP kot pri rdečih zvrsteh in žametovkah, saj jih razen dveh primerov (oksidacija) nismo zaznali. Posamezni vzorci vin sorte modra frankinja so sicer dosegal visoko kakovostne ocene, žal pa letos tudi najbolje ocenjen vzorec ni dosegel 18,1 točke. Med vzorci so bile velike razlike tako v vsebnosti kislin kot fenolnih spojin, kar je občutno zmanjšalo povprečno oceno. Ta sorta zagotovo še potrebuje tako izboljšave pri delu v vinogradu, da se zagotovi tehnološko optimalna fenolna dozorelost grozdja, kot uporabo primernih postopkov v procesu pridelave vina, da se zagotovi boljšo ekstrakcijo fenolnih spojin in uravnavanje kislosti z biološkim ali kemijskim razkisom.

Za konec bi se  tudi rad zahvalil Društvu vinogradnikov Mirna Peč za povabilo in tudi celotni spremljevalni ekipi organizatorja za zgledno izvedeno ocenjevanje.

Pobiranje vzorcev za ocenjevanje

V letnem načrtu Društva vinogradnikov Mirna Peč je načrtovano tudi ocenjevanje vin. To ocenjevanje bo v torek, 18. 3. 2014, ob 16.00 uri, v prostorih gostilne Špolar.

Organizacija ocenjevanja se bo opravljala na osnovi Pravilnika za ocenjevanje mošta in vina, ki ga je sprejel UO Društva vinogradnikov Mirna Peč na 8. seji UO, dne 11.3.2004 s prvimi, drugimi in tretjimi spremembami.

Ocenjevanje bo opravila strokovna komisija, sestavljena iz zunanjih ocenjevalcev, gostov in ocenjevalcev, ki so člani društva. Ocenjevanje bosta vodila zunanja člana komisije. Pred oddajo vzorca ali več vzorcev mora član društva plačati članarino za leto 2014 in potrdilo o plačilu prinesti s seboj. Lahko pa se članarina plača tudi ob oddaji vzorca. Kdor hoče oddati vzorec ali vzorce vin na ocenjevanje jih mora osebno prinesti v nedeljo, 16. 3. 2012 med 10.00 in 12.00 uro, v garažo gostilne Špolar. Vsak vinogradnik prinese vzorce v litrskih, 0,75 l ali 0,2 l steklenicah. Za vsak vzorec po eno litrsko steklenico ali dve vsebine 0,75 l, oziroma 0,2 l steklenici. Steklenica 0,2 l velja samo za predikatna vina. Steklenica mora biti zamašena s kronskim ali z navojnim zamaškom. Po možnosti naj bo steklenica temna.

Ob oddaji se plača tudi prispevek za posamezni vzorec, ki znaša 10 EUR, to velja za prva dva vzorca, za vsak nadaljnji vzorec pa je prispevek 8 EUR. V ta znesek je všteta tudi večerja ob razglasitvi rezultatov. Kdor pa želi na razglasitev povabiti tudi življenskega sopotnika, mora doplačati še 8 EUR. Vsak član, ki želi prisostvovati na razglasitvi rezultatov in ni oddal vzorca na ocenjevanje, se mora priglasiti predsedniku ali tajniku društva in plačati prispevek 8 EUR.

Vzorce vin za ocenjevanje lahko oddajo tudi nečlani društva, to velja tudi za ožje družinske člane, z enakimi pogoji kot člani, samo prispevek je 15 EUR za posamezni vzorec.

Razglasitev rezultatov bo v petek, dne 4. aprila 2014, ob 19.00 uri, v prostorih gostilne Špolar.

Društveno ocenjevanje vin 2013

Društvo vinogradnikov Mirna Peč je tudi letos tradicionalno organiziralo društveno ocenjevanje vin. V torek, 19. marca 2013 sta dve 5 članski komisiji pod vodstvom dr. Dejana Bavčarja (predsednik komisije belih vin) in Andreja Bajuka (predsednik komisije rdečih vin) v prostorih gostilne Špolar ocenili 124 vin članic in članov društva.

Brošura 2013

Komentar predsednika komisije belih vin:

Dne 19.03.2013 smo v organizaciji Društva vinogradnikov Mirna Peč komisija v sestavi Brane Granda, Marjan Papež, Darko Cvetan, Jernej Muhič in Dejan Bavčar (predsednik) senzorično ocenili 65 vzorcev belih vin. Največji delež so predstavljale bele zvrsti (dolenjsko belo), ki so v aktualnem letniku izkazovala precejšna nihanja senzoričnih lastnosti, predvsem z ozirom na vsebnost skupnih kislin in polnost vina. Tudi najbolje ocenjene bele zvrsti niso presegale 17 točkam po Buxbaumovi lestvici (najvišja ocena 16,7) in so nas manj navdušila kot v letniku 2011. Nekoliko bolje so bila ocenjena vina sorte laški rizling predvsem zaradi boljše harmoničnosti večine ocenjenih vzorcev, ki so tudi v povprečju presegali 17 točk po Buxbaumovi lestvici. Kot pozitivno lahko izpostavimo tako pri belih zvrsteh kot pri laških rizlingih odsotnost nekaterih prej pogostih napak in bolezni vina kot so oksidacija in ocetni cik. So pa še vedno prisotne napake kot npr. vodikov sulfid (bekser) in tudi zelo pogosto nepravilnih tehnološki postopki dodatka žveplovega dioksida (preževeplanje vina). Od ostalih sort bi izpostavil vina sorte beli pinot, ki so presenetila s splošno dobro kakovostjo, polnostjo in harmonično. Zaradi majhnega skupnega števila vin kerner, sivi pinot, chardonnay in renski rizling na tem ocenjevanju je težko podati skupno oceno kakovosti za te sorte. Tako vina sorte rumeni muškat kot sauvignon so po mojem mnenju izkazovala premalo sortnih lastnosti in zato razen izjem niso bila deležna najvišjih ocen. Predvsem pri sorti sauvignon je potrebno na področju vsebnosti aromatičnih spojin postoriti še veliko, kar je danes možno zaradi obsežnih spoznanj in raziskav te specifične sorte v zadnjih letih tako po svetu kot pri nas. Na koncu smo ocenili tudi dva vzorca s predikatno noto laški rizling in chardonnay, od katerih nas je laški rizling s kakovostjo in harmonijo prepričal in smo ga tudi ocenili z najvišjim številom točk.

Komentar predsednika komisije rdečih vin:

19.3.2013 je v Mirni Peči v gostilni Špolar potekalo ocenjevanje vin, ki ga je organiziralo Društvo vinogradnikov Mirna Peč. Vina sta ocenjevali dve degustacijski komisiji. Zaupano mi je bilo vodenje ene izmed njih, za kar se organizatorju tudi zahvaljujem. Komisija, ki sem jo vodil, je ocenila 59 vzorcev vin, in sicer 27 vzorcev vin cvička PTP, 3 vzorce vin žametne črnine, 10 vzorcev vin dolenjskega rdečega, 1 vzorec zeigelta, 17 vzorcev vin modre frankinje (od tega 2 letnika 2011) ter en vzorec žametne črnine ledeno vino letnika 2010. Kakovost vin, ki smo jih imeli priložnost poskusiti, je bila pod pričakovanji. Sicer letnik vina 2012 je kakovostno zelo različen in odvisen tudi od lege. Zaznamuje ga spomladanska pozeba, toča in suša. Vendar tak letnik zahteva še večjo pozornost in znanja v času trgatve, pridelave in v času zorenja vina. Začeli smo z vzorci cvička PTP. Nekaj med njimi je bilo sicer tipičnih, sadnih s prijetno svežino. V večini med njimi pa je preveč izražena kislina in s tem poudarjena grobost v okusu. Žal tudi dolenjska rdeča vina niso pokazala tisto kar bi si želeli, razen nekaterih izjem. Namreč pogosto se dogaja, da je v dolenjskem rdečem vinu tudi belo vino, kar se kaže v presvetli oz. rdečkasti barvi vina. Kljub slabšemu letniku za modre frankinje, so bile nekatere zelo sadne in ekstraktne. Marsikatera modra frankinja bi dosegla višjo kislino, lahko tudi vrhunsko, če bi pridelovalci s pravim enološkim posegom koregirali kislino in s tem pripomogli k večji harmoniji vina. Zelo me je navdušila ena izmed frankinj letnika 2011, kar kaže tudi na to, da frankinja potrebuje čas, da doseže pravo kakovost. Pridelava predikatov zahteva še veliko več pozornosti in znanja, velikokrat tudi potrpežljivosti in rizika pri odločitvi za čas trgatve. Letnik 2010 ni bil naklonjen pridelavi visokih predikatov, saj je bila jesen deževna, kar je posledično privedlo k slabši dozorelosti grozdja, močnemu gnitju ter večji težavnosti pri kletarjenju. Žal se vse to odraža pri vzorcu ledenega vina žametne črnine letnika 2010, ki smo ga ocenili. Izločenih je bilo skoraj 24 % vzorcev vin. Poglavitne napake so bile bekser, oksidacija, previsoka vsebnost žvepla, preveč izločenih tudi zaradi povišanih hlapnih kislin oz. cika. Kar je napak, so le te odpravljive s hitrim in primernim posegom, žal pa je cik bolezen vina, ki se ga ne da odpraviti. V svojem imenu in v imenu komisije čestitam vsem vinogradnikom za dosežena odličja. Prav tako pa čestitke organizatorju za strokovno izpeljano degustacijo.